V stoletjih svojega obstoja je grad gostil številne pomembne zgodovinske osebnosti. Sprva je bil rezidenca mogočnih Goriških grofov, ki so ga uporabljali tako kot upravno središče kot tudi plemiško domovanje. V času njihove vladavine je grad predstavljal srce političnega in gospodarskega življenja grofije. Grofovska dinastija se je končala leta 1500 s smrtjo zadnjega grofa, Leonharda Goriškega. Po njegovem odhodu je ozemlje prešlo v roke Habsburžanov, ki so grad uporabljali predvsem v vojaške in strateške namene. Sčasoma je bil delno zapuščen, preurejen za praktične in vojaške potrebe ter poškodovan pod avstrijsko oblastjo.

Med prvo svetovno vojno je bil grad močno bombardiran, kar je pomenilo dokončen konec njegove stanovanjske funkcije. V 20. stoletju je bil obnovljen in danes deluje kot muzej, ki ohranja dediščino plemiških rodbin in oblasti, ki so v njem nekoč prebivale – kot simbol bogate zgodovine Gorice.

Skozi stoletja so grad širili in spreminjali, vendar je do danes ohranil svoj značilen srednjeveški videz z obrambnim zidovjem, masivnimi stolpi in prostornim notranjim dvoriščem.

V grajskem kompleksu deluje Muzej srednjeveške Gorice, ki ponuja bogato zbirko zgodovinskih predmetov, orožja, kostumov in dokumentov, kar obiskovalcem omogoča poglobljen vpogled v življenje in tradicijo srednjeveške Gorice.

Prostori, opremljeni v slogu tistega časa, predstavljajo prizore, kot so grajska kuhinja, viteška dvorana in plemiške sobane, stolpi pa nudijo čudovit razgled na mesto. Glavni vhod vodi na pot, ki pelje proti naselju Borgo Castello.